Mikroorganizmi predstavljajo ve\u010dino vrst na na\u0161em planetu. Nekateri izmed njih lahko poseljujejo izjemno zahtevna okolja, kot na primer termalne vrelce in globokomorske kanale. Okolja, ki jih ustvari \u010dlovek, prav tako pogosto predstavljajo ekstremne pogoje za \u017eivljenje. Mnogokrat celo namenoma, saj mikroorganizme povezujemo z umazanijo in uni\u010devanjem. Tako, na primer, pro\u010delja stavb peremo z visokotla\u010dnimi \u010distilniki in les prema\u017eemo z raznimi snovmi, ki prepre\u010dujejo razrast lesnih gliv. <\/p>\n\n\n\n
\u0160e bolj pa je presenetljivo, da mikroorganizmi lahko poselijo \u010dlove\u0161ke strukture, kjer so okoljski dejavniki primerljivi s tistimi najbolj ekstremnimi v naravi. Tak\u0161en primer so tudi son\u010dni paneli. \u010ceprav se na prvo misel zdi, da, na primer pu\u0161\u010davski kamen, predstavlja mnogo ekstremnej\u0161e okolja od slovenskega solarnega panela, bolj podroben razmislek privede do tega, da sta si ti dve okolji v resnici precej podobni. Tako na kamnu v pu\u0161\u010davi, kot tudi na solarnem panelu, so lahko dose\u017eene izjemno visoke temperature ter mo\u010dno sevanje sonca. Voda, ki je nujna za \u017eivljenje \u017eivih bitij, pa je mnogokrat prisotna le v zelo majhnih koli\u010dinah ali pa je celo dalj\u0161a \u010dasovna obdobja popolnoma odsotna. Tako kamen, kot solarni panel, sta izpostavljena izjemnim nihanjem temperature, ne samo skozi letne \u010dase, temperaturne razlike so lahko zelo visoke celo med dnevom in no\u010djo. Morda ob tem razmisleku zato ni presenetljivo, da so zdru\u017ebe mikroorganizmov na son\u010dnih panelih zelo podobne tistim na pu\u0161\u010davskih kamnih.<\/p>\n\n\n\n
V spodnjem posnetku je predstavljenih nekaj vrst gliv, ki smo jih izolirali s solarnih panelov.<\/p>\n\n\n\n