Kratica DNK pomeni deoksiribonukleinska kislina. Ta dolga in nekoliko zahtevna beseda opisuje osnovno zgradbo DNK gradnikov – nukleotidov -, ki se povezujejo v zelo dolge DNK molekule. Te molekule so nosilke genetske informacije \u017eivih bitij – tako bakterij, kot tudi rastlin, \u017eivali ter seveda tudi gliv.<\/p>\n\n\n\n
Da bi DNK lahko preu\u010devali, jo je najprej potrebno osamiti od vseh ostalih molekul v celicah.<\/p>\n\n\n\n
Izolacija DNK je v osnovi sestavljena iz \u0161tirih korakov:<\/p>\n\n\n\n
Vsak korak zahteva primerno opremo in spojine, ki jih dandanes lahko naro\u010dimo od proizvajalcev v tako imenovanih ekstrakcijskih kitih oziroma kompletih. Ker so vzorci in celice zelo razli\u010dni \u2013 DNK je potrebno izolirati tako iz okoljskih vzorcev, kot sta na primer voda ali prst, kot tudi iz razli\u010dnih tkiv, kot na primer iz lista ali krvi. Vzorci biofilmov s son\u010dnih panelov \u0161e najbolj spominjajo na vzorce prsti, zato smo za izolacijo DNK iz njih izbrali podobno tehniko, kot za izolacijo DNK organizmov iz prsti in uporabili primeren ekstrakcijski komplet. Osamitev DNK iz celic ekstremofilnih gliv je dodatno ote\u017eena. Glive imajo celi\u010dno steno iz hitina \u2013 enake snovi iz katere je grajen zunanji skelet \u010dlenono\u017ecev, to so na primer raki, pajki in \u017eu\u017eelke. Poleg celi\u010dne stene pa so glive na son\u010dnih panelih zaradi prilagoditev na \u017eivljenje v ekstremnih pogojih lahko za\u0161\u010ditene z raznimi drugimi snovmi. Pri prvem koraku izolacije vzorce zato razdrobimo z uporabo teko\u010dega du\u0161ika, ki ima okoli -200 \u00b0C. Na tako nizki temperaturi vzorec hipoma zmrzne, nato pa ga s stresanjem lahko u\u010dinkovito razdrobimo in homogeniziramo. Vzorec tudi med lizo dodatno stresamo in drobimo s pomo\u010djo drobnih pe\u0161\u010denih delcev. Dobro homogeniziran vzorec nato nanesemo na tako imenovane kolone, ki so del ekstrakcijskih kitov. Vsaka kolona ima membrano, na katero se ve\u017ee DNK. Z razli\u010dnimi pufri DNK \u0161e o\u010distimo ostalih primesi, na koncu ekstrakcije pa dodamo elucijski pufer, ki DNK razpusti z membrane in v katerem je nato shranjena. Izolirano DNK shranjujemo zamrznjeno na -20 ali -80 \u00b0C. Tako je lahko obstojna ve\u010d let.
<\/p>\n\n\n\n
V spodnjem kratkem posnetku si lahko pogleda\u0161, kako poteka izolacija DNK v laboratoriju. <\/p>\n\n\n\n