Mikroorganizmi predstavljajo večino vrst na našem planetu. Nekateri izmed njih lahko poseljujejo izjemno zahtevna okolja, kot na primer termalne vrelce in globokomorske kanale. Okolja, ki jih ustvari človek, prav tako pogosto predstavljajo ekstremne pogoje za življenje. Mnogokrat celo namenoma, saj mikroorganizme povezujemo z umazanijo in uničevanjem. Tako, na primer, pročelja stavb peremo z visokotlačnimi čistilniki in les premažemo z raznimi snovmi, ki preprečujejo razrast lesnih gliv.
Še bolj pa je presenetljivo, da mikroorganizmi lahko poselijo človeške strukture, kjer so okoljski dejavniki primerljivi s tistimi najbolj ekstremnimi v naravi. Takšen primer so tudi sončni paneli. Čeprav se na prvo misel zdi, da, na primer puščavski kamen, predstavlja mnogo ekstremnejše okolja od slovenskega solarnega panela, bolj podroben razmislek privede do tega, da sta si ti dve okolji v resnici precej podobni. Tako na kamnu v puščavi, kot tudi na solarnem panelu, so lahko dosežene izjemno visoke temperature ter sevanje sonva, voda, ki je nujna za življenje živih bitij, pa je mnogokrat prisotna le v zelo majhnih količinah ali pa je celo dalj časa popolnoma odsotna. Tako kamen, kot solarni panel, sta izpostavljena izjemnim nihanjem temperature, ne samo skozi letne čase, temperaturne razlike so lahko zelo visoke celo med dnevom in nočjo. Morda ob tem razmisleku zato ni presenetljivo, da so združbe mikroorganizmov na sončnih panelih zelo podobne tistim na puščavskih kamnih.
